Kaj je podatkovni prostor?

• Kot je opredelil podporni center za podatkovne prostore, je podatkovni prostor interoperabilen okvir, ki temelji na skupnih načelih upravljanja, standardih, praksah in omogočitvenih storitvah ter omogoča zaupanja vredne podatkovne transakcije med udeleženci.
• Podatkovni prostori naj bi bili decentralizirani in naj bi temeljili na standardih ter delovali z odprtim, interoperabilnim in trajnostnim pristopom. Podatkovni prostori so lahko specifični za določen namen ali sektor ali medsektorski.
• Če želite izvedeti več o podatkovnih prostorih, se udeležite tečaja „Uvod v podatkovne prostore“ na platformi Europeane za usposabljanje.

Kateri so skupni evropski podatkovni prostori?

• Evropska komisija razvija skupne evropske podatkovne prostore, da bi podprla rast digitalnega gospodarstva v 14 strateških sektorjih in na področjih javnega interesa – od proizvodnje in zdravja do energije in kulture.
• Podatkovni prostori zagotavljajo, da ima Evropa cvetoč ekosistem souporabe podatkov, ki ponuja alternative zasebnim in/ali centraliziranim platformam.
• Skupni evropski podatkovni prostori se financirajo iz programa Evropske unije za digitalno Evropo in bodo prispevali k uspešnemu izvajanju evropske podatkovne strategije.
• 14 podatkovnih prostorov podpira podporni center za podatkovne prostore, ki ga je Evropska komisija ustanovila za vzpostavitev mreže deležnikov podatkovnih prostorov, opredelitev skupnih zahtev in vzpostavitev platforme za izmenjavo znanja.

Zakaj Evropska komisija vlaga v podatkovne prostore?

• Namen 14 medsebojno povezanih podatkovnih prostorov je izkoristiti vrednost podatkov v korist evropske družbe in gospodarstva. Spodbujajo razvoj novih podatkovno vodenih izdelkov in storitev v EU, kar vodi k bolj povezanemu in konkurenčnemu podatkovnemu gospodarstvu EU. Udeležencem ponujajo tudi digitalni javni prostor za izmenjavo; v podatkovnih prostorih se informacije upravljajo skupaj in prosto tečejo, kar ponuja možnosti za povezave, inovacije in odkrivanje.
• Skupni evropski podatkovni prostori zagotavljajo:
  • Varna infrastruktura, ki ohranja zasebnost, za združevanje, dostop, izmenjavo, obdelavo in uporabo podatkov.
  • Jasni in zaupanja vredni mehanizmi upravljanja podatkov, ki omogočajo pošteno, pregledno, sorazmerno in nediskriminatorno uporabo in ponovno uporabo podatkov.
  • Operativni okvir, ki v celoti spoštuje evropska pravila in vrednote, zlasti varstvo osebnih podatkov, zakonodajo o varstvu potrošnikov in konkurenčno pravo.

Kaj je skupni evropski podatkovni prostor za kulturno dediščino?

• Skupni evropski podatkovni prostor za kulturno dediščino omogoča odprto in zaupanja vredno izmenjavo podatkov o kulturni dediščini po vsej Evropi.
• Podatkovni prostor prek Europeana.eu omogoča dostop do visokokakovostnih večjezičnih podatkov o dediščini – več kot 61 000 000 digitaliziranih predmetov kulturne dediščine iz več kot 3 700 institucij. Ponuja tudi najsodobnejšo tehnično infrastrukturo, nabor orodij, standardov in okvirov ter živahno in sodelovalno skupnost.
• Podatkovni prostor, ki ga vodi pobuda Europeana, ustanovam za varstvo kulturne dediščine in državam članicam omogoča, da sprejmejo in spodbujajo digitalno preobrazbo.
• Vzpostavitev skupnega evropskega podatkovnega prostora za kulturno dediščino se financira v okviru programa Evropske unije za digitalno Evropo, vodi pa jo fundacija Europeana ob podpori združenja Europeana Network Association (ENA) in foruma združevalcev Europeana v sodelovanju s konzorcijem 18 partnerjev iz devetih držav EU.

Kakšna je vloga Europeane v skupnem evropskem podatkovnem prostoru za kulturno dediščino?

• Skupni evropski podatkovni prostor za kulturno dediščino temelji na dosežkih pobude Europeana, ki so jo v zadnjih dveh desetletjih politično in finančno podprle Evropska komisija in države članice.
• Prizadevanja za vzpostavitev podatkovnega prostora pod vodstvom fundacije Europeana ob podpori združenja Europeana Network Association (ENA) in foruma združevalcev Europeane (EAF) v sodelovanju s konzorcijem 18 partnerjev iz devetih držav EU. Glej konzorcijske partnerje.
• Podatkovni prostor skupaj upravljajo trije stebri pobude Europeana (fundacija Europeana, združenje Europeana Network Association in forum združevalcev Europeana).
• Podatkovni prostor temelji na dosežkih pobude Europeana in več kot 15-letnem strokovnem znanju o temah, od odprtih podatkov in izgradnje skupnosti do združevanja podatkov.
• Pobuda Europeana kot upravljavka podatkovnega prostora vodi operativno uvajanje v tesnem sodelovanju s konzorcijskimi partnerji. To počnemo ob ohranjanju in negovanju skupnih ciljev, vrednot in načel skupnosti, ki ji služimo.

Katere so strateške prednostne naloge skupnega evropskega podatkovnega prostora za kulturno dediščino?

Strategija za podatkovni prostor za obdobje 2025–2030 določa tri skupne prednostne naloge za partnerje, ki sodelujejo v podatkovnem prostoru:

• razvoj trdne in interoperabilne infrastrukture podatkovnega prostora ob hkratnem povečanju raznolikosti in kakovosti zbirk kulturne dediščine;
• olajšati dostop do zbirk kulturne dediščine in njihovo ponovno uporabo v vseh sektorjih;
• Podpora digitalni preobrazbi sektorja kulturne dediščine s krepitvijo zmogljivosti, mreženjem in inovacijami.

Na vseh prednostnih področjih so umetna inteligenca, 3D in razširjena resničnost ter večjezičnost ključna področja sodelovanja in razvoja. Vizija 2030 pobude Europeana: prilagajanje. Sprejeti. Aspire. Doseganje podpira te prednostne naloge za podatkovni prostor in je v celoti usklajeno s strategijo.

Kako je skupni evropski podatkovni prostor za kulturno dediščino povezan z drugimi podatkovnimi prostori?

• Konzorcij za podatkovni prostor si prizadeva zagotoviti, da je podatkovni prostor za kulturno dediščino interoperabilen z ekosistemom podatkovnih prostorov, da se olajša medsektorska souporaba podatkov.
• Zlasti podatkovni prostor za kulturno dediščino sodeluje prek podatkovnega prostora za turizem v okviru projekta DEPLOYTOUR in z medijskim podatkovnim prostorom (TEMS).

Kdo so deležniki skupnega evropskega podatkovnega prostora za kulturno dediščino?

• Podatkovni prostor ponuja priložnost za dramatično razširitev dostopnosti evropske kulturne dediščine in ima s svojim obsegom več različnih deležnikov. Med njimi so nosilci odločanja na ravni EU in nacionalni ravni, ekosistem podatkovnih prostorov, druge pobude EU na področju dediščine, sektor kulturne dediščine in širša javnost – od ljubiteljev kulture do radovednih umov.
• Mnoge od teh skupin bodo imele koristi od skupnega evropskega podatkovnega prostora za kulturno dediščino in bodo prispevale k njemu – od muzejev do raziskovalnih ustanov, študentov do deležnikov v turizmu, ustvarjalnih industrij in evropskih organizacij.

Kako naj se sklicujem na skupni evropski podatkovni prostor za kulturno dediščino?

• Skupni evropski podatkovni prostor za kulturno dediščino bi moral biti napisan z malimi črkami, kot se uporablja na tej spletni strani. Izraz „evropski“ se uporablja z veliko začetnico.
• Po prvi uporabi polnega imena (skupni evropski podatkovni prostor za kulturno dediščino) v besedilu se lahko imenuje „podatkovni prostor“. To bi moralo biti zapisano tudi v malih črkah.
• Strokovna skupina Evropske komisije za skupni evropski podatkovni prostor za kulturno dediščino (CEDCHE) je napisana z nekaj velike tiskane črke, kot je prikazano v krepkem tisku.

Kakšno je razmerje med skupnim evropskim podatkovnim prostorom za kulturno dediščino in evropskim sodelovalnim oblakom za kulturno dediščino?

• Skupni evropski podatkovni prostor za kulturno dediščino (v nadaljnjem besedilu: podatkovni prostor) je evropska javna infrastruktura za demokratizacijo dostopa do visokokakovostnih večjezičnih podatkov o kulturni dediščini.
• Evropski sodelovalni oblak za kulturno dediščino (v nadaljnjem besedilu: oblak za kulturno dediščino) je evropska sodelovalna digitalna infrastruktura za raziskave, znanost in inovacije na področju kulturne dediščine.
• Podatkovni prostor in oblak kulturne dediščine ob izpolnjevanju različnih vlog in odzivanju na različne potrebe skupaj ustvarjata dodano vrednost za sektor kulturne dediščine ter ustanovam za varstvo kulturne dediščine, strokovnjakom, raziskovalcem, zasebnim podjetjem na tem področju in skupnostim odprtih podatkov zagotavljata oprijemljive koristi.
• Podatkovni prostor in računalništvo v oblaku skupaj povečujeta priložnosti za izmenjavo, raziskovanje in preobrazbo digitalne dediščine v velikem obsegu ter podpirata ohranjanje, razumevanje, razširjanje in vrednotenje kulturne dediščine v Evropi.
• Pobudi se dopolnjujeta, usklajevanje njunih ciljev in prednostnih nalog ter njuna tehnična interoperabilnost pa bi skupnosti kulturne dediščine omogočila, da izkoristi čim več koristi in se usmeri k novemu načinu dela.
• Marca 2026 sta podatkovni prostor in oblak kulturne dediščine podpisala skupno izjavo, v kateri je opisanih devet konkretnih zavez za sprostitev njunega skupnega potenciala. Preberite ga v celoti.

Kje lahko najdem informacije o podatkovnem prostoru?

• Spletno mesto o podatkovnem prostoru ponuja portal za raziskovanje bogate ponudbe podatkov, izdelkov, okvirov, orodij, dejavnosti, dogodkov in projektov ter živahne skupnosti in predane mreže partnerjev, ki oživljajo podatkovni prostor za kulturno dediščino.
• Spletišče omogoča dostop do ključnih produktov podatkovnega prostora, vključno z milijoni digitaliziranih predmetov kulturne dediščine, ki so na voljo prek Europeana.eu, API-jev Europeane, statističnih preglednic in platforme za usposabljanje.