Na drugem letnem dogodku ECHOES 18. marca v Poznańu na Poljskem sta Harry Verwayen, generalni direktor fundacije Europeana in koordinator konzorcija za podatkovni prostor, ter Xavier Rodier, direktor Maison des Sciences sociales et des Humanités Val de Loire (CNRS) in koordinator ECHOES, javno podpisala skupno zavezo za okrepitev sodelovanja med obema pobudama. Izjava priznava dopolnjevanje skupnega evropskega podatkovnega prostora za kulturno dediščino in oblaka za kulturno dediščino ter njuno medsebojno krepitev. V njem je opisanih devet konkretnih zavez za sprostitev njihovega skupnega potenciala.
Skupni evropski podatkovni prostor za kulturno dediščino (v nadaljnjem besedilu: podatkovni prostor) je evropska javna infrastruktura za demokratizacijo dostopa do visokokakovostnih večjezičnih podatkov o kulturni dediščini. Digitalne dobrine kulturne dediščine in njihove metapodatke – izvorne podatke – omogoča enostavno izmenjavo, iskanje, dostop in ponovno uporabo. Podpira širok nabor poklicnih in osebnih uporab, od izobraževanja in raziskav do ustvarjalnih industrij, turizma, medijev in razvoja umetne inteligence, ter deluje kot vir za druge evropske podatkovne prostore. Financira se iz programa EU za digitalno Evropo in je del širšega ekosistema 14 interoperabilnih podatkovnih prostorov na strateških področjih in področjih javnega interesa. Ti podatkovni prostori so osrednjega pomena za evropsko podatkovno strategijo, saj združujejo ustrezne podatkovne infrastrukture in okvire upravljanja za lažjo souporabo podatkov in sprostitev potenciala podatkov za inovacije, gospodarstvo in družbo. Podatkovni prostor za kulturno dediščino temelji na dosežkih pobude Europeana, ki so jo od njenega začetka leta 2008 politično in finančno podprle Evropska komisija in države članice EU z več kot 200 milijoni evrov. Podatkovni prostor podpira dejavna, demokratična skupnost posameznikov prek združenja Europeana Network Association in organizacij prek foruma združevalcev Europeana. V fazi razvoja in razširitve je eden najnaprednejših podatkovnih prostorov doslej.
Evropski sodelovalni oblak za kulturno dediščino (v nadaljnjem besedilu: oblak za kulturno dediščino) je evropska sodelovalna digitalna infrastruktura za raziskave, znanost in inovacije na področju kulturne dediščine. Zagotovil bo skupno okolje, ki bo omogočalo nemoten dostop do medsebojno povezanih in obogatenih podatkov, aplikacij, storitev in akterjev, povezanih s premoženjem dediščine. Z naprednimi digitalnimi orodji in najsodobnejšimi poteki dela bo oblak omogočil ustvarjanje in analizo nove generacije semantično bogatih, kolektivno proizvedenih, digitalno holističnih predstavitev vseh vrst dediščin, imenovanih Digitalni dvojčki dediščine. Poleg tega je cilj oblaka olajšati sodelovanje med različnimi akterji na področju kulturne dediščine – od raziskovalcev in strokovnjakov za dediščino do ustanov za varstvo kulturne dediščine in zasebnih podjetij, s čimer se ustvarja povezana skupnost, ki temelji na skupnih praksah, načelih in okvirih za delo in izmenjavo, tj. Digital Commons. Oblak se financira iz programa Obzorje Evropa s skupno naložbo v višini 110 milijonov evrov, kar je največja naložba programa v pobudo, povezano z dediščino. Projekt ECHOES trenutno oblikuje in izvaja računalništvo v oblaku, program Obzorje Evropa pa financira tudi podporne projekte, namenjene razvoju dodatnih orodij in funkcionalnosti ter njihovemu preskušanju s primeri dejanske uporabe.
Podatkovni prostor in oblak kulturne dediščine ob izpolnjevanju različnih vlog in odzivanju na različne potrebe skupaj ustvarjata dodano vrednost za sektor kulturne dediščine ter ustanovam za varstvo kulturne dediščine, strokovnjakom, raziskovalcem, zasebnim podjetjem na tem področju in skupnostim odprtih podatkov zagotavljata oprijemljive koristi.
Podatkovni prostor in računalništvo v oblaku skupaj povečujeta priložnosti za izmenjavo, raziskovanje in preobrazbo digitalne dediščine v velikem obsegu ter podpirata ohranjanje, razumevanje, razširjanje in vrednotenje kulturne dediščine v Evropi. To je v celoti usklajeno s prednostnimi nalogami politike EU, kot so izražene v kulturnem kompasu za Evropo, evropski strategiji za podatke, sedanjem okvirnem programu za raziskave in tehnološki razvoj Obzorje Evropa ter priporočilu Evropske komisije iz leta 2021 o skupnem evropskem podatkovnem prostoru za kulturno dediščino.
Pobudi se dopolnjujeta, usklajevanje njunih ciljev in prednostnih nalog ter njuna tehnična interoperabilnost pa bi skupnosti kulturne dediščine omogočila, da izkoristi čim več koristi in se usmeri k novemu načinu dela.
Zato se podatkovni prostor in oblak zavezujeta, da bosta skupaj:
Skupni standardi in načela
- ohraniti interoperabilne standarde med obema pobudama, zlasti z uskladitvijo podatkovnega modela Europeane in ontologije digitalnega dvojčka kulturne dediščine;
- Sprejeti usklajene strategije na področju pravic intelektualne lastnine, zlasti v zvezi z izjavami o pravicah za kulturno dediščino in raziskovalnimi podatki, hkrati pa v največji možni meri podpirati in spodbujati odprte podatke in odprtokodna načela v skladu s politiko EU na področju odprte znanosti.
Upravljanje podatkov in interoperabilnost
Oblikovati delovne postopke, ki optimizirajo prispevke uporabnikov, ne glede na to, ali gre za ustanove za varstvo kulturne dediščine, raziskovalne organizacije, kulturne in ustvarjalne industrije, posameznike, ki delajo v teh organizacijah, ali katero koli drugo. Namen tega je z integriranimi protokoli in storitvami pomagati uporabnikom pri vključevanju, da bi se izognili podvajanju prizadevanj in izboljšali sinergije med lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi pobudami. Vključuje:
a. čim bolj zagotoviti, da prispevajočim osebam ni treba zagotoviti dveh ločenih prispevkov k podatkovnemu prostoru in oblaku, čeprav bi se še vedno lahko odločili, da to storijo.
b. zagotavljanje integriranega pretoka podatkov med obema pobudama, da se omogoči enostavna izmenjava podatkov, ki se lahko uporabljajo v obeh kontekstih.
Delo v zvezi z razvojem, podpiranjem in spodbujanjem primerov uporabe, ki dokazujejo sinergije, operativno sodelovanje, tehnično integracijo in dodano vrednost sodelovanja med podatkovnim prostorom in računalništvom v oblaku.
Priprava skupnih publikacij in tehničnih smernic o tokovih podatkov in delovnih tokovih sodelovanja za podporo ustvarjanju novega znanja v oblaku iz virov podatkovnega prostora in vključevanju rezultatov v podatkovni prostor.
Krepitev zmogljivosti ter znanja in spretnosti
- Razviti vire za krepitev zmogljivosti, izvajati standardizirane pristope k razvoju in izvajanju usposabljanja ter sprejeti strategijo za uskladitev, da bi se prizadevanja čim bolj dopolnjevala in da bi se izognili podvajanju. Ta strategija se bo delila z drugimi ustreznimi evropskimi akterji na področju kulturne dediščine in odprte znanosti.
- Opolnomočiti uporabnike, da pri uporabi ene ali obeh pobud v vsakdanjem delovnem življenju sprejmejo nove načine dela z zagotavljanjem jasne dodane vrednosti prek skupnih poti dostopa, skupnih vmesnikov in skupnega razumevanja.
Upravljanje, sodelovanje in skupno zagovorništvo
- Vzpostaviti formalne povezave upravljanja med obema pobudama, vključno s skupno projektno skupino, ustanovljeno poleti 2025. Podatkovni prostor in računalništvo v oblaku skupaj pozivata k vključitvi drugih ustreznih evropskih pobud v prizadevanja za vzpostavitev skupnega upravljanja digitalne skupne dobrine za kulturno dediščino.
- Spodbujanje skupnih prednostnih nalog, kot so tridimenzionalna in umetna inteligenca, odprta znanost ter digitalna in kulturna suverenost Evrope, ter skupno oblikovanje prihodnje politike, vključno s prispevanjem k posvetovanjem za naslednji večletni finančni okvir EU in prihodnjo strategijo za umetno inteligenco za kulturni in ustvarjalni sektor v okviru kulturnega kompasa za Evropo.
